Mali Lošinj je največje naselje na otoku, leži na južni strani lošinjskega zaliva ter je zahvaljujoč temu položaju postal pomembno pomorsko in trgovsko, danes pa tudi turistično središče. Mesto leži v zalivu Augusta, največjem zaprtem zalivu tega otočja. S 6091 prebivalci je danes Mali Lošinj največje otoško mesto na Jadranu. Začetki Malega Lošinja segajo v 12. stoletje, ko je na otok prišlo dvanaest hrvaških družin, ki so se nastanile v vzhodnem zalivu Sv. Martin. Prvi hrvaški priseljenci so bili živinorejci in poljedelci, kasneje s prehodom na ribištvo, pomorstvo in ladjedelništvo se je celo naselje selilo proti obali. Zlata doba Malega Lošinja je bila ob koncu 19. stoletja, ko je zahvaljujoč morju in pomorstvu „Mala vas„ postala pomorsko mesto.

Vsega nekaj kilometrov oddaljene od Beleja, spuščajoč se ob obali proti zahodu, se nahajajo Ustrine, naselje rimskega porekla o čemer pričajo ostanki antične vile in velika količina ostankov antičnih strešnikov, žara in keramike.

Malo naselje ovčarjev in ribičev leži na robu, ki se z višine 180 m strmo spušča k morju, ponosno gleda ne Kvarner in modrovijolične obrise Istre. Tudi tu Vs bo navdušila gostoljubnost preprostih in ljubeznivih domačinov pri katerih lahko najdete namestitev.

Na mestu kjer sta se otoka Cres in Lošinj najbolj približala je nastalo mestece, katero je v antični dobi doživelo svoj trenutek slave. Zahvaljujoč prekopanem kanalu (Cavata, Kavuada, Cavanella), ki je omogočal prehod in plovbo iz enega morja v drugo, se je preteklosti tu odvijal glavni tranzitni promet med Severnim Jadranom in dalmatinsko obalo, kar je za pomenilo, da je Osor internacionalno pristanišče.

Temelji mestnih zidov odkrivajo zgodovino, katere sledi segajo v predzgodovino do IX. St. pred našim štetjem, ime mesta, Osor – Apsoros za katerega se smatra, da izhaja iz imena antičnega junaka Apsirta, brata nesrečne Medeje, pa to staro mestece pretvarja v mit.